NIČ VEČ

Nič več ne bojim se laži in trpljenja,

pasti in preprek, zavitih poti.

Na koncu tunela je luč razsvetlenja,

še dete nemirno spokojno zaspi.

 

Nič več ne bojim se slabih ljudi,

kazen za njih naj ne bo prevelika. 

Priložnost še eno prav vsak naj dobi,

naj vsakega od njih se dotakne omika. 

 

Nič več ne bojim se neznosne samote,

ko misli svetove si ustvarijo same.

Je tudi v tem svetu veliko lepote, 

svetloba izkoplje izhod si iz jame.

 

Nič več ne bojim se stopiti iz hiše, 

Oditi v neznano, temno tam brezen.

Zdaj zgodbo o sreči življenje mi piše, 

dve duši sta skupaj spet našli ljubezen. 

 

Dragon

Komentiranje je zaprto!

Dragon
Napisal/a: Dragon

Pesmi

  • 17. 06. 2019 ob 08:03
  • Prebrano 86 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica