Ne brusim jezika
pišem
s popoprano besedo
preženem nadležne muhe
v tem poletju so posebej nevarne
pikajo in iščejo kri
svežo
nekega priseljenega
ki je komaj spoznal kje je
in je pomazal tla
s črno plastjo
še preden je prehodil
vse poti
za katere še ne ve
in še manj zna
pišem
prevroče mi je za zvoke
ti pridejo kasneje
ko misli branijo svojo vrednost
današnjega obstoja
in ja, treba se je braniti,
ker vsak ima pravico biti
morda je zemlja zato velika
le majhni deli so včasih premajhni
za vsakega posebej,
zato pikajmo kot igle
dokler ne pride hlad
in pomete z vnetimi mislimi
ki nočejo iz glave
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!