V VEČNOSTI SMO

1980 (A.D.),

že dolgo je tega,

že dolgo od tistega časa,

igrivega,

nepoboljšljivega,

napihnjenega in skritega v večnosti,

v večnosti spoznanja,

da ima vsaka večnost svoj začetek,

konča pa se na koncu večnosti,

bivanje,

oklepaji (),

sanje, težnje in čakanje,

lehko bi omenil "čečkanje",

po zvezku po 3,2 din,

kjer sem treniral pisavo,

a,b,c,d,e,.......r,s,

nisem dojel, a kljub temu sem prejel,

prejel nekaj zaušnic,

groženj in ponižanja,

nato sem se ponižal sam,

ležal sem na tleh in šlo mi je na smeh,

smeh večnosti,

ta me je zopet prelisičila,

večnost,

večnost brez solza in brez vode,

imel pa sem,

imel sem vrečko suhega sadja in pogled skozi pajčevinasto okno,

bilo je hladno,

v senci vročina,

jaz pa za pečjo ob dobrotah svoje usode,

nisem imel moči,

da bi zanikal,

a kljub temu sem zanihal,

zanihal proti zapečku,

nad katerim neki angel in na njegovi levi neka Angela,

Špela,

Marcela,

jaz pa sem luščil orehe,

ljudem voščil mir na zemlji tej,

hrustal oreščke, arašide, lešmike in arašide,

za pečjo,

saj nisem vedel,

da je vsega konec,

da se že vrti "uvodna špica",

v zapečku,

pred klubom za "starejše",

pred "maškarado",

pred legendanim spošetjem in pred vrhunskim šokom,

pred dimenzijo,

za pečjo,

v Afriki,

v Blgiji,

v Albaniji,

med gorami,

med nebom in znotraj......,

v vremenskih fazah,

jaz pa v refleksiji,

v napredujoči refleksibilnosti,

v nataliteti,

v vizijah,

na radiatorju,

kjer sem grel svojo kavbojsko opravo,

saj,

saj je populizem,

saj smo mladi,

saj smo mlajši,

saj se gremo,

pojdimo do radiature,

gledat svoji večnosti v obraz,

militarnega,

noro,

zmedeno,

na vrhu,

pod levim bregom,

ob oknu,

pogled na dvorišče,

markantno,

gledujoče in proseče,

med menoj in ostalo populacijo,

glejte človeka,

glejte ga,

njega z odvečno maso,

njega z zobnimi "ravnalniki",

njega s sendvičem v desnici in pločevinko v levici,

pogled skozi zaprašeno okno,

pogled na zaporniško igrišče,

na tega in onega,

sam pa ne upam,

ne upam besede,

a te so mi dane,

na tak način,

proseče, hrepeneče, spiritualno,

ko pozabim na razbijanje, kašelj in škripanje,

na radiatorju večnosti,

ob večnih objemih,

ob poljubih,

ob izgubah,

na radiatorju,

kjer si grejem žamet,

za žamet,

za svilo,

za usnje,

za nekaj božanskega,

za to in ono,

za problem večnosti,

napredujoče učinke sreče,

nekaj trenutkov nesoglasja,

nekaj trenutkov večnosti,

med menoj in.....

med zemljo in zrakom,

nekaj trenutkov smeha,

nekaj solza,

odrgnin,

ureznin,

nekaj trenutkov večnosti,

nato pa znova,

srečno,

večno.

mladi umetnik

Gregor Markič

Poslano:
11. 06. 2019 ob 19:42

Užitek! Hvala.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 11. 06. 2019 ob 18:02
  • Prebrano 86 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica