Ti država Habsburška, zakaj si me zatajila?
Saj vendar nisem za čudeže prosila,
ampak za to kar mi pripada!

Kot, da moje delo ni vredno!
Kot, da ni pomembno!
Bolj razmišljam, huje me moti, še gospod z BH-ja me zmoti.
(Bog ti pomagaj, kajti vem, da si bolan. Bolan si zaradi svojega fašizma!)

Mati Slovenija mi to sigurno ne bi storila!
Prej jaz njej, sreča božja, da me je družina Brezic rešila
in se lahko brezskrbno v rodni kraj vrnem!

Kjer me nočejo imeti, me tudi ne bodo imeli,
oh, kako boste strmeli, ko boste enkrat razumeli!
Potem me boste vi v času stiske prosili,

a jaz vam bom rekla:
“Molite Boga, kot to more ves preostali svet!”
Jaz bom dvignila svoje ljudi, naš prelep koroški cvet.

Da, prav vsak, ki želi bo lahko šel z nami,
ne glede na to kdo je, kaj je, od kod je,
vsak bo lahko šel z nami, vsak, ki ve, da nas Jezus vodi,

ki ve, da smo brez njega izročeni nemilostni usodi!
Da, moji ljudje bodo imeli oči, ki vidijo,
ušesa, ki slišijo,

kajti ponižni so in pastir jih z lahkoto vodi.
Kdor pa vztraja pri svojih krivičnih delih,
se naj pripravi, saj mu svet ne bo usluge napravil!

Požrl vas bo lasten napuh,
zaupate raje zemeljskem vodiču,
vaš um je potepuh pri preoblečenem hudiču!

Hoj, hoj, vi boste hoteli v boj!
A mi bomo plesali in se vam smejali,
na tisoče svečk bomo prižgali in vse Bogu v roke dali!

Hoj, hoj, mi ne bomo krvi prelivali!
Mi bomo plesali in se smejali,
vse bomo Bogu v roke dali!

Nič ne skrbi mati Slovenija,
zlata kokoška,
svéta Koroška!

Sosedi me bodo dokončno pregnali,
mogoče ravno zato, ker je čas tapravi,
na poti domov me prav nič več ne ustavi!

abukala