Vrata so odklenjena
in odprta
na strežaj
ključi so odšli
zdaj čaka samota
tvoje dlani
tiste po katerih hrepeniš
in se trudiš
da se jih dotakneš
znova
plast za plastjo snemam
da pridem do tistega jedra
kjer sva še samo midva
in obljuba
da bova vedno eno
v dvoje
pregnala črne noči
in bleda meglena jutra
ki naju bodo peljala
v vsako novo jutro
brez kančka žalosti
brez vsega tistega
kar nimava rada
samo še golo srce
bo ostalo kot desert
ki si ga zasluživa
za vse te dni
ko si in sem
samo v sanjah
dvojina
a občutek je drugačen
zdaj te znova čutim
in te z besedo
vabim Pridi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!