Živela bi v garsonjeri

tam bi bil povsod z menoj

ne bi te iskala preko zidov

bilo bi mi lažje

kakor tudi sosedom

ki nabirajo v ušesa

in uganjujejo kaj počneš

stropi tu kjer sva so nizki

če stegnem obe roki

dosežem nebo

tisto po katerem hodijo

zgornji podplati

ja, imela bi samo eno sobo

ne bi te iskala

ne bi preverjala če si še tu

zdaj ko spiš

jaz tavam od stene do stene

kakor radoveden vesoljec

ki se čudi vsemu na zemlji

plešem nevidni ples

neslišni

morda samo zato

ker so me nekoč naučili

abecede in zdaj ne zmorem

končati s piko

enkrat za vselej

če popustim

kdo bo rekel ti

ljubim te

kdo bo tisti

ki bo iskren

in v raju je prostora

samo za dva

nočem niti drugače

a ni zdravila

brez kače

pogledam zdravnika

in zagledam križ

pa si mislim

to ja to, to je moja muka

IŽ-lev