Pišem kar mislim

Živela bi v garsonjeri

tam bi bil povsod z menoj

ne bi te iskala preko zidov

bilo bi mi lažje

kakor tudi sosedom

ki nabirajo v ušesa

in uganjujejo kaj počneš

stropi tu kjer sva so nizki

če stegnem obe roki

dosežem nebo

tisto po katerem hodijo

zgornji podplati

ja, imela bi samo eno sobo

ne bi te iskala

ne bi preverjala če si še tu

zdaj ko spiš

jaz tavam od stene do stene

kakor radoveden vesoljec

ki se čudi vsemu na zemlji

plešem nevidni ples

neslišni

morda samo zato

ker so me nekoč naučili

abecede in zdaj ne zmorem

končati s piko

enkrat za vselej

če popustim

kdo bo rekel ti

ljubim te

kdo bo tisti

ki bo iskren

in v raju je prostora

samo za dva

nočem niti drugače

a ni zdravila

brez kače

pogledam zdravnika

in zagledam križ

pa si mislim

to ja to, to je moja muka

IŽ-lev

Lean Radić

Poslano:
06. 06. 2019 ob 22:24
Spremenjeno:
06. 06. 2019 ob 20:24

I nastavi tako, neka tvoje pero bude sablja istine. Pozdrav I.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
07. 06. 2019 ob 00:26
Spremenjeno:
06. 06. 2019 ob 22:26

Lean lepo pozdravljen

Veš boj ni vedno lahek, sablje pa so zelo hladno orožje,

čeprav so tudi častno, vsaj tako je bilo v davnih časih...

Veseli me, da si prebral in hvala ti.

Želim ti lep dan, tebi in tvojim,Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 06. 06. 2019 ob 04:01
  • Prebrano 206 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 173.3
  • Število ocen: 11

Zastavica