sredi noči
ko se veter glasno pogovarja
in godba listja
igra po oknih
gre čez moje misli
tisoč vprašanj
strah vidim v očeh
kriknem
in odmev se mi vrne
pozabim misliti
kot ranjeno golobico me zanaša
stiska v prsih
a le drevesa so se prebudila
in moje srce
ki tolče in tolče
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!