NA ROBU LJUBEZNI

 

 

Ko umre ljubezen,

naj muzika zapoje.

 

 

Naj angeli z nebes

ugasnejo ogenj, ki

v prsih najinih je tlel.

 

 

Dokler ni dogorelo vse

od temelja do strehe

in ostal je zgolj pepel.

 

 

Potresi ga z mano

po njivi izgubljenih

poljubov in v živo

meso vrtajočih,

smrtonosnih očitkov.

 

 

Mogoče je v najinem

skupnem truplu dovolj

gnojila za rast otrok.

 

 

Za rast iluzije, da smo

velika srečna družina,

ki je spotoma, kot berač

izgubi drobiž, pozabila,

kako se ljubi.

 

 

In še to:

 

 

Da se ljubi samo

na robu ljubezni!

 

 

Vse ostalo je

prazno potrjevanje

umišljene sreče.

 

 

Brez veze je.

 

 

Brez roba

 

 

ni ljubezni!

 

 

vidzigon

Komentiranje je zaprto!

vidzigon
Napisal/a: vidzigon

Pesmi

  • 05. 06. 2019 ob 20:39
  • Prebrano 398 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 130.5
  • Število ocen: 8

Zastavica