Ne moreva več nazaj
čas je pretekel svoj krog
ni časa za ponovitve
niti za popravke
slika postaja abstraktna
vsakdo nekaj v njej vidi
gospodične veliko srce
gospodje lepe besede
in urednica veliko pesem
ja, vsakdo nekaj vidi
ne ve pa da kadar se krvavi
je bolečina velika
in ranjene so misli
kakor da bi dušo
napadel navečji virus
ki ga najboljši heker
ne zna več popraviti
ampak se samo na veliko čudi
kako je sploh mogoče
da je tako daleč prišlo
samemu sebi je težko reči
da si si tujec postal
da si šel predaleč
in se izgubil
ker kar je hudo
je najboljše da se ne omenja
da se rana ne poveča
od slanih solz
ali tiste samote
ki je ko te na vsakem koraku
spremlja povorka plesočih
in zahvalnih
a reševal si druge
ko si sam tonil
še globlje
in ko se umira
je težko najti
pravo zdravilo
za tisto kar je odšlo
Predivna je tvoja kompozicija, misaona i vrlo osobna, vrlo hrabro stojiš pred ogledalom svijeta. Irenče samo piši.
Spoštovani Lean
Odličen komentar si napisal, predvsem to da so naše misli osebne
in po njih tudi igramo v življenju... .
Kakorkoli, imamo eno življenje.
Želim ti in tvojim lepi dan,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!