To love is to let it go,

si rečeš in pustiš, da gre

ta kupa mimo tebe.

 

 

Odpustiš tam, kjer

ni kaj odpustiti.

 

 

V tebi je obžalovanje,

ki presega kesanje,

več kot sprijaznjenost,

več kot sprejemanje,

več kot razdajanje.

 

 

V tebi je več kot telo,

ki se daje lastnemu užitku

v použitje, podobno smrti.

 

 

Njegovo telo,

ki se daje za nas.

 

 

Križano telo.

 

 

Njegove rane se celijo

na nikogaršnjem soncu.

 

 

Ki ne pripada nikomur.

Še sebi ne več.

 

 

Ki sveti v zagrobno temo

mojih misli o tebi.

 

 

Moja boginja.

 

 

Kajti vsaka misel nate

zaboli bolj od sulice,

zapičene v srce

najinega odnosa.

 

 

Prevarano srce.

 

 

Zdaj, ko ga ni več,

tega srca, zdaj, ko

je namesto njega

praznina pričakovanja.

 

 

V kateri se kopljejo

nemogoči začetki.

Spodletela srečanja.

Izdajstva in prevare.

 

 

Šele zdaj te lahko

prepustim tvojemu toku,

moja draga, da pada

čez prepadne stene

 

 

Šele zdaj.

 

 

Ko ni več upanja.

Ko ni več vere.

Ko ni več ljubezni.

 

 

Ko gledam v najino smrt

brez grešnega hotenja.

 

 

Brez vsake želje po tebi.

Brez vsake želje po sebi.

 

 

Po Bogu v tebi.

 

 

Ki me je prepustil

trajanju v ničemer.

 

 

In odšel.

 

 

Za vedno.

 

 

Šele zdaj te lahko

(mogoče prvič)

resnično vidim

takšno, kot si.

 

 

In ti pridem naproti,

in ti rečem, odidi

iz mojega življenja,

kot da te nikoli ni bilo.

 

 

In ti boš šla,

ne da bi se ozrla.

 

 

In jaz bom stal tam.

Na robu svojega Niča.

 

 

Ne da bi te poklical.

 

 

Ves svet bo ugasnil.

 

 

In v temi, ki bo nastala,

bom zrel za stvarjenje.

 

 

In v temi, ki bo nastala,

bom pozabil, kdo sem.

 

 

In ko naju že davno

ne bo več za naju.

 

 

Bom spet stopil k tebi.

 

 

In te z votlimi očmi

prvič zares pogledal.

 

 

In ti se boš prvič

zares nasmehnila.

 

 

In slovo bo podobno

začetku nečesa,

čemur ni namenjeno,

da traja.

 

 

Niti en sam hip.

 

 

Ta hip, moja draga.

 

 

Samo za ta hip.

 

 

Še živim.

 

 

Ta hip.

 

 

Ki je Bog.

 

 

Nič več.

 

 

Kot to.

 

 

Samo nebo.

Nad nama.

 

 

Moja draga.

 

 

Samo nebo.

vidzigon