To je nekaj, kar
ne rabi besed, da je.

To je nekaj, kar daš,
ne da bi izgubil, in
dobiš, ne da bi vzel.

To je nekaj, kar nič
ne zahteva v zameno,
pa vendar ima ravno
zato delež na vsem.

Šele zdaj vem, kaj je
stisk roke prijatelja ali
topel pogled ali tiha
prisotnost iz daljave.

Šele zdaj, v tem hipu
mi je jasno, kaj je to,
ko zadostuje, da veš,
pa vendar ne sodiš.

Ko zadostuje, da si,
ne da bi se imponiral,
ko si lahko to, kar si,
ne da bi se pretvarjal.

Kar ne gleda na korist,
kar se ne tehta in ne
računa, kar je brez
cene, neprecenljivo.

Kar je tam, ko je treba,
in odide brez sledi,
pa vendar svoj pečat
pusti na duši tega, ki
misleč, da sam je, zaječi.