Življenje je kot pesem, 
ki tiho se odvija. 
Noben ne opazi diha, 
niti ne dotika. 
Ne razumemo besede, 
kot ne razumemo osebe. 
Mislimo le na svoje potrebe
in na to, da bomo nekaj naredili iz sebe. 
Na ljubezen pozabimo, 
ker vsi svoje bogasto stražimo. 
Stražimo le denar. 
Zakaj bi stražili svoj dar, 
ko pa sočlovek daru ne ne opazi
in ocenjuje le po postavi, 
ko karakter več nima pomena, 
vsakega, ki pa premoženja nima
pa pred drugimi uničuje trema. 
Zakaj bi ljubili, 
se iz življenja nekaj naučili, 
ko pa lahko se sovražimo,
na svoje potrebe pazimo, 
ter sočloveka ne opazimo. 

Jasa