zaman
Ptice pojejo, vlak drvi,
veter piha, sonca več ni.
Ljubljanica race gosti,
minil je ramazan, srečni so vsi.
Ljubljana je prazna, šole je konec,
dopusti so tu, na cesti je lonec.
Morje, planine, gozdovi in reke,
tako bo na vekomaj veke.
A jaz iščem vaju: mir in sreča,
zakaj razdalja med nami se veča.
Zaklad izgubljen, pod težko skalo je dan,
Je res bilo vso trpljenje zaman.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bova
- 29. 05. 2019 ob 09:45
- Prebrano 398 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 57.53
- Število ocen: 4
