USODA
Usoda je ujeta v posodo telesa,
ki z leti se vanjo seseda.
Verjamem vanjo ker se s spomini kopam v njej.
Toda usoda in posoda sta le pogled nazaj.
V naprej pa rinem z lopato vedrine, ki upam nikoli ne mine...
in z njo polnim posodo usode, ki napaja vse moje spomine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Franc Tominec
- 28. 05. 2019 ob 17:35
- Prebrano 571 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.3
