Nima smisla, da rišem ti le sončne dni,

v senčnih tvoja moč korenine dobi.

Nima smisla, da delam namesto tebe,

saj v delu boš našel najlepše dele sebe.

Nima smisla, da me pred novimi koraki skrbi,

bolje, da te moje zaupanje krepi.

Nima smisla, da tvoje padce preprečiti želim,

da hitreje vstaneš, te bodrim.

Nima smisla, da tvoja žalost še meni dihati ne da,

naj mirnost pokaže, da vedno pride se z dna.

Nima smisla, da pod tvojim bremenom se krivim,

kako ga odložiti, te naučim.

Nima smisla, da stopam ti v bran,

bolje, da ščit v roke ti podam.

Nima smisla, da ti režem krila,

ker pot do tvojega bistva bom otežila.

Nima smisla, da zate rišem sanje,

saj tebe utopim zanje.

Vedno imej v mislih,

da vse kar se zgodi,

boli ali radosti le toliko,

kolikor dovoliš ti.

nada pecavar