Romanje
Veter je podrsal po robovih
romarske cerkve,
na konico jezika ujel
kapljico njene tišine in svetosti
in naslednji dan
z njo zadišal
med listi mete na mojem oknu,
ki so mehko vzdrhteli.
Zanimivo ... kaj vse lahko priroma do nas z vetrom, če to zaznamo - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barbara Premužić
- 25. 05. 2019 ob 13:37
- Prebrano 394 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.83
- Število ocen: 5