Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,
da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
odbilo poldne je, sonce v zenitu,
pa me zažeja v tej vročini pasji.
In krenem tjakaj, v cerkev frančiškansko,
da v veži žejo pogasim presneto.
Not vstopim, z roko zmočim ustne vneto,
a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko
izpljunil jezo, z gnusom, vodo sveto!
Fajn sonet :
Tehnični da izbrusi tako, da boš tudi v pobarvanih verzih (ki so padli iz zastavljene metrike) začel z nepoudarjenim zlogom:
Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,
da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
poldne je odbilo; sonce v zenitu;
pa me zažeja, v tej vročini pasji
in krenem tja, tja v cerkev frančiškansko,
da v ladji žejo pogasim presneto.
Vstopim, z roko si zmočim ustne vneto,h
a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko
Jezo izpljunil z gnusom vodo sveto!
Lp, L
Evo popravil, kolikor sem znal, (še vedno ne obvladam dobro soneta:)
Upam da je verz poldne je odbilo zdaj pravilen, ta mi je že pred leti delal preglavice, za druge verze mislim, da so zdaj v redu,
hvala za nasvet in mi Lidija, prosim sporoči, če je stopica v redu, saj bi potem tudi ta sonet uvrstil v svojo pesniško zbirko, ki jo pripravljam že (pre)dolgo časa,
Lp, Matej
Če že vprašaš. Matej. potem pa takole ( tisti verz ... ).In ločila sem malo uredila
Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,
da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
odbilo poldne je, sonce v zenitu,
pa me zažeja v tej vročini pasji.
In krenem tjakaj, v cerkev frančiškansko,
da v veži žejo pogasim presneto.
Not vstopim, z roko zmočim ustne vneto,
a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko
izpljunil jezo, z gnusom, vodo sveto!
a tako se napiše ta verz: dost žalostno da sam ne znam …
hvala za pomoč, Lidija, sem popravil.
urednica
Poslano:
05. 06. 2019 ob 10:50
Spremenjeno:
05. 06. 2019 ob 15:22
V tem sonetu se za krinko " jebivetrstva" in brezboštva skriva močna drużbenokritična nota ...
Glede tvorjenja verza za potrebe izbranega metruma pa tole - vedno poskusi najprej malo obrnit besedni vrstni red, šele potem iščeš sopomenke in na koncu popolnoma nove stavčne tvorbe :)
Matej,
takoj,ko si objavil ta sonet, mi je bil všeč (*_*)
Čakala sem samo, da ga z Lidijo "zlikata" in zasijal je v vsej svoji močni sporočilnosti.
Čestitam ti za podčrtanje.
Lep dan ti želim, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!