Ubožni sonet

Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,

da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
odbilo poldne je, sonce v zenitu,
pa me zažeja v tej vročini pasji.

 

In krenem tjakaj, v cerkev frančiškansko,
da v veži žejo pogasim presneto.
Not vstopim, z roko zmočim ustne vneto,

a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko
izpljunil jezo, z gnusom, vodo sveto!

Matej Krevs

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 06. 2019 ob 08:23

Fajn sonet :

Tehnični da izbrusi tako, da boš tudi v pobarvanih verzih  (ki so padli iz zastavljene metrike) začel z nepoudarjenim zlogom:

Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,

da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
poldne je odbilo; sonce v zenitu;
pa me zažeja, v tej vročini pasji

 

in krenem tja, tja v cerkev frančiškansko,
da v ladji žejo pogasim presneto.
Vstopim, z roko si zmočim ustne vneto,h

a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko

Jezo izpljunil z gnusom vodo sveto!


Lp, L




Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
04. 06. 2019 ob 11:18

Evo popravil, kolikor sem znal, (še vedno ne obvladam dobro soneta:)

Upam da je verz poldne je odbilo zdaj pravilen, ta mi je že pred leti delal preglavice, za druge verze mislim, da so zdaj v redu,


hvala za nasvet in mi Lidija, prosim sporoči, če je stopica v redu, saj bi potem tudi ta sonet uvrstil v svojo pesniško zbirko, ki jo pripravljam že (pre)dolgo časa,

Lp, Matej

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 06. 2019 ob 15:38



 Če že vprašaš. Matej.  potem pa takole ( tisti verz ... ).In ločila sem malo uredila


Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenkrat je podplat odpadel prašni,

da sedel sem na bližnjo klop, saj v takšni
obutvi sem bil res ubog. V zvoniku
odbilo poldne je, sonce v zenitu,
pa me zažeja v tej vročini pasji.

 

In krenem tjakaj, v cerkev frančiškansko,
da v veži žejo pogasim presneto.
Not vstopim, z roko zmočim ustne vneto,

a slana, glej, ko morje adrijansko,
kot solza je bila, da sem s strašansko
izpljunil jezo, z gnusom, vodo sveto!

 


Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
05. 06. 2019 ob 08:00

a tako se napiše ta verz: dost žalostno da sam ne znam …

hvala za pomoč, Lidija, sem popravil.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 06. 2019 ob 10:50
Spremenjeno:
05. 06. 2019 ob 15:22

V tem sonetu se za krinko " jebivetrstva" in brezboštva skriva močna drużbenokritična nota ...

Glede tvorjenja verza za potrebe izbranega metruma pa tole - vedno poskusi najprej malo obrnit besedni vrstni red, šele potem iščeš sopomenke in na koncu popolnoma nove stavčne tvorbe :)

Zastavica

triglav

Poslano:
05. 06. 2019 ob 14:06

Matej, 

takoj,ko si objavil ta sonet, mi je bil všeč  (*_*)  

Čakala sem samo, da ga z Lidijo "zlikata" in zasijal je v vsej svoji močni sporočilnosti.

Čestitam ti za podčrtanje. 


Lep dan ti želim, Marija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 24. 05. 2019 ob 21:11
  • Prebrano 602 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 90
  • Število ocen: 4

Zastavica