Približno postane sreča,

ko se zagledava v isto ploskev.

Prišla je Karolina, da sem se namazal z njo. 

Dala mi je sina, a jaz sem hotel beduina. Propolis.

Vojaški čin dehti z moje srajce, ko se sprošča plin. Steklo se počasi driča proti tlem, zareže v moje oči.

Počasi si izrijem drobce in oslepim. Dolina pred mano javka na mah. 

Pobožam jo in kosi pohištva so. Po šestih mi jih je zmanjkalo.

Nadaljevala bi se moja korenina, a sedaj blebeče na moje levo uho. Stop - ne potrebujem Jenka, da se stuširam.

Jo-tajrn. Židje so prispeli na Kitajsko.

Miha Sever