
z bregov ne vidim reke
pročelja se zvijajo name
preveč je listja
med nebesi in zemljo
na razpotju
se me izogiba veter
v pesek rišem ime
ki ga izpira dež
ne morem k želji
vklesani v kamen
obstanem ob sliki
brez okvirja
Podoba pokrajine (ali samo določenega kraja), ki se izriše pred notranjimi očmi bralca, atmosfera zunanje živosti in notranje samote ... čestitke,
Ana
Tudi jaz obstanem. Uživam v branju tvojih vrstic, tako kristalno čistih in izbranih.
Lp, ajda
Zelo poseben je občutek v védenju, da se te moje besede dotaknejo, ajda.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!