mrzle sape so zavile
okol naše bajtice
drobne rože so se skrile
med zaprte kelihe

v dom naložwa sem toploto
da bi gorko gledo me
a so padle tvoji oči
kkr ojstri led v srce

brez besed sma obsedewa
pred žawostnim talarjem
strd ki meswa sm jo zate
vtaknwa sem v tašlne

zvečer si še zadnobarti
duri hrastove zaprl
tisti plamen kurjen zate
v saje je in noč zamrl

js pa vem da spet bo vigred
ko salata v vrh bo šwa
js pa vem da še kda kapne
strd z mojga devžeja

enkrat ko ne bom več mwada
vzewa si bom tisti cajt
ko je šmarnica cvetewa
ko sm zate bwa parajt

ko si tiho mi šepeto
da sem gorša kkr vse
beker bi vse v nič pometo
le spomin ne more se

kedar slatko se raztegne
duh iz šmarnic v špampete
vem da mewa sem le srečo
ene niso lublene

mene lubla je lubezen
kkr večnost redko ve
redkim se zapiše cela
pa čeprav le leti dve

pi - irena p.