oglodana
skrčim sijaj
odsekam misel
še čarobnost brcnem
in poravnam kotiček
ustnic navzdol
zbudim se v trenutek
ko lev začne žreti leva
ko si duši najdeta plen
da se raztrgata
obrnem se navznoter
ker nimam povoskanega jezika
v svoji globini le glodam kost
svoj ego
ki povožen in strt čaka
da se mu zmehčajo oči
da sovražni utrip izgine
nato se sesekane besede omilijo
in kaplje vezi zopet povežejo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 21. 05. 2019 ob 14:25
- Prebrano 367 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.91
- Število ocen: 6
