skrčim sijaj

odsekam misel

še čarobnost brcnem

in poravnam kotiček

ustnic navzdol

zbudim se v trenutek

ko lev začne žreti leva

ko si duši najdeta plen

da se raztrgata

obrnem se navznoter

ker nimam povoskanega jezika

v svoji globini le glodam kost

svoj ego

ki povožen in strt čaka

da se mu zmehčajo oči

da sovražni utrip izgine 

nato se sesekane besede omilijo

in kaplje vezi zopet povežejo

levcek