NEUSAHLJIVA
zori v čaši brez dna
izza zaprtih naoknic
med prašnimi stenami
pod golim stropom
pojiš jo iz tesnih razpok
iz katerih razrašča
čez ostro skalovje
viharnega vrha
talim zaledenele solze
prezeble pomladi
razsute na obrežje
najinih src
Neusahljiva...prekrasna poezija.
Bravo Igorj!
Lp Vesna
Sem zelo vesel tvojih besed, Vesna.
js bi solze srca skrila :D
preveč jih je ;)
obrežja pa pustila <3
vem, da bi jih
in res jih je veliko
le da sta omenjeni
še posebej veliki
ter neznansko blizu <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 16. 05. 2019 ob 23:04
- Prebrano 449 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 223.33
- Število ocen: 10