Tog dana
rascepani je oblak
gromovima krpio
rane ali
Sunce ga je razaralo
bez prestanka
oblak je zapomagao pred
njegovom lepotom
- ljubeći mu zrake
- prinoseći prah bisera
avaj
Sunce je vladar nadzemnog sveta
za tren je san
svilenog oblaka
rasuo kroz jesen
te mrvice očaja padale su
na modro lišće
taložile se i postajale
senovit prekrivač tuge
tog dana
oblaka više nije bilo
obezglavljenim nebom
vladar je otišao u drugi zenit bez
pozdrava
Prekrasna poezija draga Marina.
Veliki pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!