A ni čisto naravno

želeti si crkljanja?

Brez ne bi blo življenje

mikavno in zabavno.

Postla pred mnogo leti

je škripala pogosto,

in mogla bi preprosto

drug drugega pojesti.

To je čisto naravno.

Zdaj leta so minile,

še zdaj mi rade roke

pobožajo ti boke,

da strast bi prebudile.

Te probam požgečkati,

zaviješ se v rjuho

in rečeš čisto tiho:

Daj pusti me že spati.

To je čisto naravno.

Tud največji kresovi

so enkrat dogoreli,

vesolja in svetovi 

so enkrat konec vzeli.

Ko ognju moč pojema

tako kot nama obema,

topel pepel ostane,

gorkota naju objame.

To je čisto naravno.

Gregor Markič Factotum