Globok vdih, planem, raztegnejo se krvave oči.
1:21,
mačke se gonijo,
luna je polna.
Ok.
Na bok,
trenutek,
drug svet

..  ..      ….
….    ...      .. ....
…  ..     ……           ..

Pot pelje mimo gozda
pogled na stran deluje
kot da sedim na vlaku
ko pogledam pred noge
hodim
in ko pogledam predse
drevesa hitijo
smreke z dolgimi rokavi?
objemajo se od hitrosti

kam se peljem, hodim ?

Ooo
čaki
to mi je znano

mmmmm
en mežik

grad
ki je tokrat baročno obarvan

ta grad
tu sem

končno!

na dvorišču ni nikogar
nihče mi vstop ne prepoveduje
celo vrata so odprta

no to pa je nekaj

vstopim

nič
prazno je
prazne stene
razen lesenega poda
ki je očitno dal že kar nekaj čez sebe

ne vidim ničesar

dokaj razočarana se vračam k izhodu
ko mi v hipu deska s tal požre nogo

fak
podira se in za trenutek se zdi
kot da padam

črno
črnina
strah

tema

smrt
smrt
smrt

začutim dlan ki me tepta po rami
zaslišim smeh ki me takoj umiri

ozrem se
z obemi nogami stojim na trdnih tleh

“Kdo ste pa vi?”
z lepega sedim po turško

“Saj me poznaš dete!”

Med pobiranjem mi kapne,
“Ah vi ste gospod, ki je nazadnje nakit tu prodajal!”

“Noja, tako je tebi ostalo v spominu.”

nasmejan obraz me spomni na realiteto
pogledam si roke

“Kaj počnete v mojih sanjah?”

človek ki je sredi poletja oblečen v dolg črn plašč
okrogla očala
njegova pričeska mi nekako govori pesem o modrosti

mislim da mi nekaj namiguje s pogledu pa se za trenutek ne znajdem

prostor postane svetel
kjer se je odlomila deska
zdaj ven žari nekaj

bližam se
to nekaj sije

deluje pomembo
ne upam si še bližje

gledam v odprtino

“Veste vi, kaj je to?
To nekaj kar sije?”

“Zaradi tega si tu, le pojdi in odkrij.”

opogumim se
pod deskami je
neverjetno veliko krame

tam na sredi pa skrbno zavito
sije to čudo
skozi žametno rdeče blago

na sebi nima niti drobtinice praha
samo sebe opazujem kako mi razširi zenice

››odvijanje v zelo počasnem posnetku
mogoče traja celo večnost‹‹

držim bodalo

ne morem ločiti če je zlato
če je srebrno
zliva se
preliva
kot da je živo
pri ročaju okrašeno s tremi angeli
in posuto s kristali mavričnih barv

niti približno mi ni jasno kaj naj s tem

občudujem sij
živi!

se preliva

ni magično
božansko je

waw

“Veš, za to bo potrebno malo več časa ….

5:15 , budna brez znanega razloga.
Hočem nazaj v sanje,
ki se ponavljajo
že leta.

Zanima me.
Mlejem,

pijem kavo, poslušam ptičje petje.
Kdo si in kaj pomeni to bodalo … ?

Mine
                čas
                                 čas

ž
i      .        č
v     .        u                    t
l      .        d         .      e
j               n         .          č
e              o         .      e
n
j      …   ….. …     … ... …..
e ….                …..
       …     ...                 …..
                  ..       …                ..

Nekatere sanje nas resno zasledujejo.

Deset let kasneje ...

:))

Vem in vem, da Veste.
Bodalo je še vedno skrito.

abukala