Tu tu tu,

naj vse gre po zlu,

ko grem doli po cesti.

zagledam jo tam travo jesti.

Spreleti me srh – (sram me je v dno duše),

zato pohitim brž,

iz žepa potegnem krajec kruha,

solit naj se gre potuha.

Ko se ji rdečica na obraz povrne,

ponujen prevoz gladko zavrne,

ob cesti dalje odkoraka,

misli si: Hvala Bogu za hvaležnost bedaka.

Naslednji teden, isti čas, isto mesto,

vidim jo spet jesti travo za cesto…

JureC