Sterilnost. Ograjena globoka jama. Gradbišče.
Kupiš lahko razglednice s fotografijami ljudi, ki so 11. septembra v obupu skakali skozi okna.
Stolp številka sedem. Ob robu spomenik žrtvam. Jeff Koons. Rdeča kovina. Grozd kroglic, ki me spominjajo na speta kavina zrna. Kot helijevi baloni, ki jim ni dovoljeno poleteti v prostranstva neba.
Turisti se vzpenjajo nanje, da bi se ovekovečili na fotografiji. Vsakdo ima fotoaparat. Celo sama sem si enega kupila.
Otroci se smejijo, ko jih škropijo slapovi fontane. Sedimo in opazujemo.
Ostajam brez besed.
Spomenik je menda le začasen. Vse dokler za nekaj milijard dolarjev ne zgradijo dovolj mogočne podobe strahu.
ob reki Hudson
v pišu vetra lebdi
onemogel krik
F a n t a s t i č n o !!!
Tudi jaz ne morem reči drugega kot - izredno dobro.
Moram pa pripomniti, da v zadnjem verzu haikuja neprimerno obliko pridevnika - onemeli krik namesto onemel krik.
ob reki Hudson
v pišu vetra lebdi
onemeli krik
Ker vem, da je ta i tam samo zaradi števila zlogov, ga preprosto izpusti, saj pri tako dobrem sestavku tudi največji formalisti zamižimo na eno oko :)
ob reki Hudson
v pišu vetra lebdi
onemel krik
Lidija, vesela sem vaše pohvale. Popravila sem obliko pridevnika. Da zadostim številu zlogov, bi haiku lahko zvenel tudi nekoliko drugače. Kaj menite?
ob reki Hudson
v pišu vetra lebdi
onemogel krik
Seveda, vsekakor fajn rešitev.
Lp, lidija
In tako popravljeno.
Lep večer še naprej,
nemesis
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nemesis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!