KAMEN
Prebil sem led prekrit nad vodo
dopustil svetlobi da vanjo prodre
pohitele so ribe k luči svobode
da nahranijo svoje sanjave oči.
Čeprav so se dale meni ujeti
vseeno je bil močnejši za njih sij
segel je mimo njih v temino proda
ki vso večnost čaka da ga nekdo osvobodi.
Zapeljane duše ujete v kamnine
izgubile so nekaj kar človek sluti da ima
na žalost nimajo več moči ljubezni
ki se le pri ljudeh tu in tam že zazna.
Valovi bučijo nad okostjem planeta
a ključ osvoboditve še ni videl nihče
mnoge čase bo še živel v prekletstvu
dokler ne bo v človeški ljubezni spoznan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!