ko razočaranje razvije končine
ostudnega telesa
jaz zakrnim
pod pekočim ognjem tolstega očesa
scvrem se
kot plastika v ognju vžigalice
v drugo skulpturo
nato počasi
mehčam
ravnam
gladim
zakrnelo gmoto
počasi
dahnem vanjo
svojo dušo
res
počasi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!