Dežuje ...
... že dva dni.
Proti večeru se hiše
zavijejo v mokre pižame.
Drevesa se ovijejo v sive,
raztrgane negližeje meglic,
tam zgoraj, v povzdignjenem svetu,
valovijo z dolgimi rokami.
Marionete v teatru senčnih lutk.
V pojočem jeziku drevesnih krošenj,
šumijo starodavne zgodbe.
Za zelenimi vekami čuvajo praspomin
o času, ki nima obstanka.
Pod njimi pa se meni,
med večernim sprehodom,
nevarno spodmikajo izpod korakov,
drseča, mokra tla,
spolzko kamenje in korenine,
da se ob vsaki najmanjši nepazljivosti
gugam levo in desno.
Vrvohodec na napeti vrvi.
Poslano:
12. 05. 2019 ob 20:43
Spremenjeno:
12. 05. 2019 ob 20:47
Pesem sem objavila že v začetku februarja,
sedaj pa sem jo nadgradila in ji spremenila naslov.
lp Marija
Marija,
kakšna poezija. Utapljam se v tvojih besedah, super si.
Lep večer,Irena
Draga Irena,
hvala za te lepe besede pohvale (*_*),
so me kar preplavile :))
Lep večer ti želim,
Marija
Odlična je pesem kot tvoj korak, vztrajen in nežen.
Lep dan ti želim Marija,
Lep pozdrav, Saša
Nadgradila ili ne ja se uvijek obradujem kada objaviš dugačku pjesmu. Meni si ti super i stvarno posjeduješ izniman talent.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 12. 05. 2019 ob 20:36
- Prebrano 466 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215.41
- Število ocen: 14