
globoko v tebi so polja črnice
razpeta med čvrstino oblin
kjer v čakajoče brazde
vsujem prgišče semen
v objemu plodnosti
vlažena z roso
predrejo povrhnjico
polnijo praznino
vraščajo v razpoke
prekrivajo rane
odpirajo cvet
zorijo v sad
sladijo nebo
Tihana erotika trešnjinog cvijeta. Ahhh, Igorj, da samo znaš... <3
Tako zrastejo vse velike reči. Iz prsti. Prepredene z nebom so pesmi, ki stisnejo srca v pest. Da jih ljubijo.
Saj si malo zamišljam, Nikita <3
Ja, Irena, pogosto me odnaša tja, kjer se krog začne in konča, na zemlji in na nebu < 3
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!