telo se prebuja
med tem ko narava
je še uganka
poslušam svoj srčni utrip
da me že vsako skrito mesto boli
poslušam...
ti pa drobiš svoj čas
med solzami pomladi
režeš žarke v mikrobe
in skrita za darovi
zapenjaš luč
podarjam ti svoje barve
vse imam razen sive
vzbrstene želje
ki le čakajo da se rodijo
ne umaknem upanja
kajti tekočina neba se bo ustavila
in za menoj stoji
morje čudovitih nasmehov
ki ti bodo vrnili slabost
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!