Iščem te v vetru,

iščem te v dežju,

najdem te v pihljaju,

drobni kaplji, ki pada z mostu.

Si manjša kot vremenski pojav,

a večja kot sončni pozdrav.

Si ptica,

si list na drevesu,

si drevo samo,

ki vabiš me v omamo.

Ne naveličam se tvoje sence,

s tabo ušel bi iz adolescence.

Nežne so tvoje veje,

ko z njimi se še krošnja smeje.

Rad objel bi tvoje Deblo,

mu povedal srca geslo.

Nanj prislonil svoje bi telo,

ter poljubil ti ustnice - nebo.

Zame si več kot to,

zame si več kot le drevo.

JureC