Raste sama sredi travnika.

Spomladi hiti v belino,

okoli nje plešejo Harite,

ki jo po cvetenju zapustijo.

Z nežnim vonjem vabi goste,

vse brenči od življenja.

Bogato obrodi, a komu bi se

ljubilo do njenih plodov,

ki so majhni, neugledni

težko dosegljivi.

Vsako leto ostane neobrana.

Temno rdeči sadovi

odžejajo samotne ptiče.

Gleda v gaj, 

kjer družno rastejo drevesa.

Včasih jo zamika njihova bližina,

a ve,

da bi se med njimi dušila.

Ni sama.

S sončnimi žarki plete

neulovljive vzorce.

Čaka na Seleno

in njene skrivnosti.

Veseli se kapelj,

ki jo božajo in prinašajo svežino.

Odenejo jo v kristale.

In ko pride Teol, 

se v njej prebudi Terpsihora.

nada pecavar