Ali me razumes ko kričim?

Četudi ne kričim tebi?

V temni noči,

sem sama sebi zadosti.

Sem zato vredna več,

ali manj?

Ne gledaš me v oči,

ko krhaš mojo voljo.

In tudi ko boli, 

sebi rečem hvala.

Ker se mi tresejo samo dlani,

namesto duše

in ker se ne prelijejo solze,

temveč ostanejo skrite kot biseri v globini morja.

Bolečina ki mi jo zadaš

je samo moja.

In sama jo objemam in šepetam:

“Ostani pri meni, potopi se vame,

dobrodošla doma.”

Rajši sprejmem njo,

kot zopet prosim neznance, 

da zapolnijo mojo praznino.

Vrti se mi ko me zadane tako silovito,

a ji odprem roke.

Ker tudi bolečina je sladka,

ko jo pogledaš drugače. 

Tudi srce se zlomi z lepim pokom

ko ga poslusaš z drugje.

Ursula