Gledam obzidje pozabljenega mlina
z njega stari tram visi
ki je vrtel kolo nad vodo
in z lopaticami na kolesu
dajal zvok mlinarju
ki meni ne bo poznan
meni so namenjene ruševine
brez pogajanja z mlinarjem za kg moke
tu ni več niti sledi
njega ki je garal za kruh
vse propada in se odeva v mah
srce mi stiska misel
da ko padel bo zadnji kamen
zgubila se bo zadnja vez
med nami in predniki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!