NE MARAM ŽIVALI

 

Jemljejo mi včeraj.

Misli, dogodke, gibe,

okuse, obraze, besede..

Ptice jih veselo kradejo,

sledim jim lahko samo s pogledom.

Zbežijo s srnami.

Ne ujamejo jih več moji koraki.

Ribe jih spustijo daleč pod gladino.

Ne morem se potapljati v globino.

Kure jim skljuvajo pomen.

In kaj naj z njimi potem počnem?

Pajek iz njih prede lepljive niti.

Na njih se ujamem,

a ne znam jim povrniti biti.

Ujeda jih obere do kosti.

Vsebine več ni.

 

Ne izginja samo včeraj,

tudi danes in jutri

drsita v sivino.

 

Mati narava vedno

z raznolikostjo hrani življenje.

V njeni zgodbi ima od nekdaj

svoje mesto tudi puščava.

 

nada pecavar

Svit

Poslano:
24. 04. 2019 ob 12:39

*  "puščava"...(urbana)...fajn zaključek.**

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 24. 04. 2019 ob 08:42
  • Prebrano 80 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica