v daljavi
luči
novega sada
(čez mojo senco)
ugašam v april
kje je obležalo
vabilo odmeva
panonske ravnine
pesem je ugasnila
na domačem ognjišču
in pozabila
na druge jezike
ki ji ponujajo
pomladne veje
na katerih
bi razlila
barve svojih cvetov
in postaja
nesmiselna razdalja
preširoka senca
preko katere
bi lahko beseda
delila dotike
zato obležim nedotaknjen
v ugodju misli
da sem samo
naplavina časa
ki mi določa
kam me odloži
in se zaman trudim
da bi iz vrtincev tišine
izplaval
v sotočje
Dragi Jošt, prva tri stiha tvoje pjesme sjajan su i snažan uvod u pjesmu. Prepuna su metaforike i iskonskog stremljenja čovjeka. Izvanredno! Pozdrav ti, meštre!
Napij se ravnine (še zame), gorski človek in pesmi se bodo posejale vate, mehke, valujoče in tudi divje kakor velika reka.
Pa saj povsod pobiraš jajčeca :D
Pozdrav
pi
nikita in pi, komaj toliko časa, da zapišem: hvala! :)
Hvala! Hvala!
Lp, Jošt Š.
Zelo se me je dotaknila tvoja pesem (morda bi le končala z verzom tudi na drugo stran in zadnje tri zdajšnje izbrisala ...).
Lp, Ana
urednik
Poslano:
01. 05. 2019 ob 17:19
Spremenjeno:
01. 05. 2019 ob 17:22
Razmislim in se odločim, da res pobrišem zadnje tri verze.
Tistega, ki postane zadnji, pa sem spremenil v: v sotočju.
Saj ni le želja druge strani ...
Ana, kaj misliš?
Lp, Jošt S.
Je ok, samo: v sotočju ali v sotočje?
:)
Lp, Jošt Š.
Besede, ki jih krojimo, nas krojijo - včasih bi se skozi drug jezik premladile in poživile ... en tak melanholičen podton, ki kar vztraja in jo berem spet - čestitke,
Ana
Ana, hvala!
--------
Nikita ♥ ♥!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!