Zdaj ko starim,
In belo premorem že brado,
ne rabim več nosit čelado,
Zdaj ko starim.
Zdaj ko starim, glas mi zveni
pomirljivo, že zgodaj odpiram si pivo, zdaj ko starim.
Zdaj ko starim, ne maram za stare zamere, obidem vse kisle cmere, zdaj ko starim.
Zdaj ko starim, bolj vem, ker tudi poslušam, posledično manj govorim, zdaj ko starim.
Mehča se mi duša, to ni apaurin,
Zdaj ko starim.
Kitara se stara kot vino,
Odpada ji firnež, zveni pa le fino,
mi v roki, sedaj ko starim.
Mi skoraj je vse dovoljeno,
ko mislim na tujega ženo,
a se le smejim, zdaj ko starim.
Zdaj žanjem, kar sem sejal,
In ker starim, tako je tudi prav.

Perc