Sonet št. 93
Vrata so sedaj zaprta.
Sam sem v širni katedrali.
Glas molitve 'z mene vrta
mirnost, kot da sem ob skali
in kljubujem valovanju.
Križ z oltarja zlato sveti,
kaže pot naprej nam v spanju,
ki smo s sanjami prežeti.
V barvnih oknih plapolajo
zgodbe mučenikov. Strti
starci, ki zgolj vero še imajo,
in poplačani so v smrti.
Skušaj mojo srž požar.
Jaz ne klonim. Jaz…nikdar.
Lep sonet inspiriran z aktualnimi dogodki ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 18. 04. 2019 ob 11:40
- Prebrano 571 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167
- Število ocen: 10