Ujela sem se v temo v tebi.

Skrivnostno je odpirala vrata.

V meni je gorela vedoželjnost.

Domišljala sem si,

da jo bom ugnala s svetlobo.

A če sva spletali venčke v visoki travi,

so na glavi postali bodeče krone.

Dotiki so sejali dvome,

objemi so ostajali lačni.

Z neznosno lahkoto se je igrala z mano.

Gola sem hodila v njene ledene sobane,

bosa sem stopala po ostrih črepinjah,

v temi sem plezala na nevarne vrhove...

Poleg tvojih, sem lizala še svoje rane.

Bila sem že čisto presušena.

Odločila sem se,

da bom rešila tisto,

kar edino lahko.

Sebe.

nada pecavar