Spet prihajaš, Carmen
zvoki kastanjet
lomijo vitke gležnje pod pisanimi krili
polepljene z mokrimi zrkli
ukrešeš prazne zenice
ki postanejo rezila meči sablje
kakor brezbožni saracen
spet zažigaš krhke breze
izparevaš sramežljive tolmune
nastavljaš vrat
kot grčav pomarančevec
čakajoč roko
ki poboža ali zareže
ostane vonj
po soncu in sladkosti
po sočni sredici izmuzljivih plamenih rdečih strasteh
ko plešeš dalje
in mi v ušeih odzvanja flamenko
krik arene
zadnji dih bika
in padanje cvetja
na pokrov
Pesem je živa kot tvoj ples.
Lep dan je.
Lep pozdrav sestra
morituri te salutant
bratec, objemček zate
Kako bih ja volio nešto mudro da napišem u komentaru, a onda ipak bolje da šutim i uživam samo u izvrsnoj kompoziciji koju si nam podarila. Izvrsno Pi.
Lean, modo na rdeče...itak bi bilo vijolično :D
Hvala ti, veliki. :)
Jebozovno i virtuozno. ♥♥♥
hahaha, Nikita :) in smrtno nevarno :D
<3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 17. 04. 2019 ob 07:47
- Prebrano 535 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 201.68
- Število ocen: 15