LAČNO SRCE
Vedno pride v prazno izbo.
Na hladnih stolih tipa za toplino.
Hrepeni za metulji,
ki so že odleteli.
Pride na plesišče, ko so
koraki že davno mimo.
Samotno bitje.
A če se ga dotakne topel piš,
se zateče v svoj labirint,
beži pred svojo senco.
In še vedno se čudi,
zakaj njegove stopinje
odmevajo v prazni strugi.
* le nekdo, ki je izkusil in se vrnil iz samote, lahko pove,
čestitke.**
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 15. 04. 2019 ob 11:22
- Prebrano 560 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.14
- Število ocen: 7