Človek vara
ni zvesti
kot je pes
laja v svojem jeziku
in neprenehoma
se tolče
po prsih
in oznanjuje
svojo zveličavnost
kot da je najmanj
bog
le ko se bliža smrt
si zaželi
da hi še enkrat živel
in zadnjikrat obljubi
da se bo poboljšal
a oni gor se zaveda
da so to besede
in nič več
zato naredi kraj
in v zraku
ostane
minljivost
in laži
izginejo
ko iz praha
postane
znova prah
in je konec zgodbe
Irena, ovo je sjajno!
Lp, Valy
Spoštovani Lean
Tvoja misel je bila prava glede mojih pesmi. Malo spremembe, veš.
Se je treba prilagodit novim časom... .
Lepo in srečno popoldne ti želim,Irena
Valy, spoštovana
Me veseli, da ti je všeč. Nisem hotela žalostne,
pa je glih tako žalostna... .
Hvala ti za lep komentar in lepo popoldne ti želim,Irena
Draga Nikita
Veseli me, da si prebrala pesem.
V tvojih verzih so globine še večje.
Lep dan poln sreče ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!