Zapiram vrata
zaklepam ključavnico
zapolnem luknjo
da ne bodo oči špegale
in nato globoko
vdihnem
in izdihnem
porabljeni zrak
ne igram zmagovalca
ničesar nimam
za ponudit
morda kakšno sadje
plastično iz plastične
mize
in to je vse
sicer pa imam
izklopljeni zvonec
in ne slišim
glasu nikogar
svojega zadržim
zase.
Čas
pa premika dneve
kakor da se vozim
na avtocesti
brez pravega cilja.
Tvoja preobrazba iz tvrde lirike prema duhovnom svijetu duše. Izvrsna kompozicija.
Lean dobro jutro
Veš pridejo občutki, potem je malo drugačno pisanje... .
Me veseli, ker si prebral.
Lep in srečen dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!