Gospod DeMoll! Le kdo ga ne pozna?!
Pogosto, nepovabljen, na obisk prihaja.
Vse, kar imamo, smo, zamaja.
V tišini, sam, osamljen, človek z njim ostaja.

Star je, DeMoll, a čvrsto ima postavo,
sivo, kot grški kip, sklesano glavo.
A duša mu ni lepa, misel trda.
Vedno znova pride ... In odhaja.

Grenak okus za njim ostaja.
Zaradi njega padaš, vstajaš, se pobiraš.
Miru ne najdeš in počasi hiraš!
Sam, brez upanja v očeh, počasi, tiho, umiraš.

alineja