Ko spomladi drevo vzbrsti,
spočita narava se zbudi,
mogočna krošnja drevesa zacveti,
izbruh življenja se rodi.
Iz popkov listne poganjke širi,
v visokem soncu sadež se zredi,
drevo v zavetju listov zori,
izbruh življenja v naravi se zgodi.
Pomlad prispodoba večne je mladosti,
med fantom in dekletom se zaiskri, od pričakovanja vroč ogenj se razplamti,
izbruh življenja med njima zagori.
Vihrava mladost kipi od poželenja,
iz žrela vulkana se kadi,
zažari padajoča lava od vrenja,
ponazarja izbruh življenja ljudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sopotnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!