CARPE DIEM
Nabiram mehke, žareče koške,
preden postanejo puhasta semena.
Prsti so rumeni, lepljivi, grenki.
Ob vznožju hriba poje kos,
skrit v vejah divje češnje.
Oblečem se v njene cvetove
in ležim pod puhastim svodom.
Veter vsake toliko prinese tisti
poseben vonj divjih cvetov
in ob brenčanju čebel
zapleševa rumbo.
Počasi grizljam kislico
in sesam njeno sočnost
in sladkost minule mladosti,
in razkošje, ki ga imam.
Ne postavljam si vprašanj,
ne mučim se z odgovori.
Samo pustim, da me
preprostost
ziblje po svoje.
urednik
Poslano:
14. 04. 2019 ob 11:36
Spremenjeno:
14. 04. 2019 ob 11:36
Živjo. Super pesem. Samo predlog, da v zadnji kitici ritem malo umiriš (z enim končnim ločilom več), da se pesem lažje usede:
Ne postavljam si vprašanj,
ne mučim se z odgovori.
Samo pustim, da me
preprostost
ziblje po svoje.
Kaj meniš?
Vse lepo,
Luka
Dan je zaužit, ko se občuduje darove narave in se pusti njenih sladkim glasovom, da spregovorijo.
Čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 09. 04. 2019 ob 08:38
- Prebrano 493 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.14
- Število ocen: 8