
meglica nad poljem
brezmadežna kot tvoja koža
skrivališče
v katerem je naseljen nemir
zanihaš z glavo
usločiš vrat
kot srna na obronku gozda
ko zasliši drgnjenje rogovja
čakajoča tišina
žarki dvigajo roso v nebo
jutro doji dan
Opisal si moj včerajšnji dan ... kako pronicljivo.

Nežna, sublimna himna naravi. Čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!