Prazna školjka…
Pridejo trenutki, skrojeni za tišino.
Brez nasmehov, niti solz ni,
le pogled uprt v daljino.
Pridejo trenutki, vse gre mimo,
nič se ne obesi name,
ne priplava v globino.
Pridejo trenutki, takrat nisem tu,
kot bi dušo mi odnesel val,
telo pustil v mirnem snu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
- 07. 11. 2007 ob 20:58
- Prebrano 2001 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 713
